»Dragi Rogi,« se je začelo pismo, ki ga je levu Rogiju napisala medvedka. »Zgodila se nam je huda nesreča. Naš sin Maj je ob polni luni padel z visoke češnje. Ko je izvedel, da ne bo nikoli več hodil, ga je zelo potrlo. Invalidskega vozička ne mara, noče v šolo, niti iz sobe. Izgubil je celo glas. Prosim, pomagaj mu znova najti iskrico v očeh.« Rogiju se je naredil cmok v grlu, saj je sam še predobro poznal težo takšnih dogodkov. Nemudoma se je odpravil k Medvedovim.