Dr. Andreja Erdlen
Slikanici o gibalno oviranem levu Rogiju, Lev Rogi: Sreča v nesreči (2009) in Lev Rogi najde srečo (2014), združujeta dve zelo pomembni prvini mladinske književnosti. Prva je neolepšano, a tenkočutno obravnavanje nepriljubljene, da ne rečem tabuizirane teme invalidnosti in drugačnosti kot take. Druga pa je zavedanje, da so z močno voljo še takšne življenjske katastrofe vendarle obvladljive in da lahko v življenju, kljub številnim prilagoditvam in prikrajšanostim, še vedno občutimo zadovoljstvo.
Zdaj že trilogija o nezlomljivem kralju živali ob naštetem prinaša še več novosti. V zadnjem delu Rogi popolnoma obvladuje svoje življenje in se znotraj zmožnosti vrača k stvarem, ki jih je imel rad že pred nesrečo. Na ta način se mu odpirajo nove priložnosti in poznanstva. Ravno v takem trenutku se mu ponudi obisk paraolimpijskih iger. Z risom Edijem, pomočnikom trenerja za športnike invalide, skupaj odpotujeta in navijata za tekmovalce različnih paraolimpijskih panog. Mladi bralec na ta način, tudi ob siceršnjem otroškem navdušenju za šport in identifikaciji z živalskimi liki, lahkotno spoznava športe za invalide in njihova pravila. Pri tem so mu v izjemno pomoč podatki v okvirčkih, ki jedrnato podčrtujejo stvarna dejstva. Takšno prepletanje domišljije s stvarnostjo in leposlovja s stroko se kaže kot izjemno učinkovito in v zadnjih letih (v svetu) zelo priljubljeno.
Predvsem pa z izbrano tematiko Plohl zapolnjuje hudo vrzel, saj o paraolimpijskih igrah, kljub njihovi pomembnosti in razširjenosti, ne obstaja veliko literature, kaj šele take, ki bi bila primerna za mlade. Leposlovna knjiga za otroke, ki na tem področju prinaša tak preplet pravljičnosti in poučnosti, pa je sploh posebnost. Paraolimpijski živalski športniki mladim bralcem zlahka omogočajo identifikacijo, skozi njo pa učenje, ki poteka na prijeten način. Ti postopki nevsiljivo odstirajo tabu invalidnosti, ga približujejo širši družbi in miselno ozaveščajo. Hkrati poudarjajo pomembnost gibanja za dobro psihofizično počutje in dajejo sporočilo o neprecenljivosti življenja in vrednosti vztrajanja.
Recenzija je v celoti objavljena v slikanici Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah.