Že pred izidom knjige sem poznala celotno zgodbo, ki se je pripetila človeku, ki si je to prav zares najmanj zaslužil, a prav knjiga mi je dobesedno odprla okno v svet paraplegikov.

Čeprav sem knjigo kupila takoj, ko je to bilo možno na naši osnovni šoli, pa zaradi šolskih obveznosti nisem imela časa, da bi jo začela brati. Sem pa nekega četrtka obiskala knjižnico v Murski Soboti, saj sem morala čakati mamo, da konča z delom.

In tam je bila: Ne domišljaj si! je bila kljub temu, da je izšla šele pred dvema mesecema že med uspešnicami. To me je tako navdušilo, da nisem čakala niti trenutka več in takoj pograbila knjigo, našla najbolj miren kotiček v knjižnici in se podala na potovanje skozi dve leti življenja Igorja Plohla, učitelja, ki me je marsikaj naučil.

Knjiga me je popeljala po poti, katere majhen delček sem bila tudi sama. Nikoli ne bom pozabila, kako se je učitelj Igor vedno šalil na moj račun in na račun mojega prvega fanta, ki je bil hkrati moj sošolec. Ob vsaki najmanjši priliki naju je zbadal, a mi kot razred mu nismo ostali dolžni. Spomini na 9. razred osnovne šole so zares čudoviti.

Igor nazorno opisuje, kako je potekalo njegovo življenje po kruti nesreči, ki se mu je pripetila. Včasih na precej humoren način, da sem se mogla kar od srca nasmejati. A večino časa sem bila na robu joka, saj sem se zavedala, da si ta človek nesreče resnično ni zaslužil.

V enem izmed poglavij je opisana tudi dobrodelna prireditev, ki jo je pripravila naša osnovna šola. Napisala sem ganljiv govor in sestavila video s slikami na naše skupne dni. ki smo ga nato skupaj s Tino in Katjo prebrale na prireditvi. Govor smo komaj prebrale do konca, ob videu pa nismo več skrivali solz, ampak smo jim pustili na plano. Ko smo učitelju predale darilo - skupinsko sliko z 9. razreda v čudovitem okvirju - smo se šele v skupnem objemu pomirili.

Knjigo priporočam čisto vsem, ne glede na to, koliko se stari, kakšen pogled imate na svet, kaj so vaši hobiji, knjiga je namenjena ljudem, ki želijo izvedeti, kaj vse preživljajo paraplegiki.

Ne domišljaj si! je knjiga, ki jo toplo priporočam predvsem mladostnikom, ki do sedaj niso pokazali ravno prevelikega spoštovanja do invalidov ter vsem, ki brezbrižno zavzamejo parkirne prostore, namenjene invalidom.

Če že prevzamete njihovo mesto, a boste prevzeli tudi njihovo invalidnost?

Laura Železen

Vir: Blog Cosmo, Laura Železen, 31. 5. 2012